INTERNET

in LAV

Vključevanje interneta pri laboratorijskih vajah (LAV).

Večletno delo na razvoju didaktične programske opreme MEHANIKA in različnih oblik vključevanja le-te v učni proces sta nas vodila do izdelave laboratorijske vaje, za katero smo prepričani, da je pri vključevanju programske opreme v učni proces najprimernejša. Menimo, da mora vaja vključevati teoretične osnove - analitičen izračun z izpeljavami, eksperimantalno delo in vključitev programske opreme tako, da dijak v zaključku vaje primerja in analizira različno dobljene rezultate in rezultate dobljene na osnovi različnih izhodiščnih podatkov. V primeru, da omenjeno vajo dijaki hkrati izvajajo na različnih šolah (prvič smo vajo izvedli na treh šolah), izvedejo dijaki vajo na prvi šoli eksperimentalno, na drugi analitično in na tretji s pomočjo programske opreme. Pri seznanjanju s potekom dela in primerjavo rezultatov uporabijo dijaki internet. Na osnovi primerjav izdelajo zaključek vaje, ki si ga izmenjajo. Vsi dogovori, ki potekajo v zvezi s pripravo in izvedbo vaje ter izmenjavo zaključkov, se izvedejo s pomočjo interneta.  

Na začetek

PROGRAMSKA OPREMA in

LAV

Vključevanje programske opreme v učni proces.

Pri utrjevanju učne snovi lahko poljubno izbrani primer obravnavamo na različne načine. Med individualnim delom učencev v klopeh rešujeta primer dijaka analitično in grafično tudi na tabli. Dijakom, ki želijo delati s programsko opremo - želijo preveriti ali analizirati rezultate s pomočjo programov - se omogoči dostop do strojne opreme (popestritev pouka). Dijaki s pomočjo programske opreme preverijo rezultate, v odvisnosti od sposobnosti izdelajo tudi poljubno analizo in se nato pri računalnikih izmenjujejo. Ta metoda pouka ne moti učnega procesa in ga v veliki meri naredi pestrejšega. Delo s programsko opremo se na tej stopnji omogoči samo dijakom, ki so že osvojili osnovno znanje. Programska oprema se lahko uporablja tudi za poglobljeno obravnavo učne snovi. Dijak mora obvladati temeljna znanja tako, da lahko s pomočjo programskih analiz predpostavlja in preverja domneve. Nalogo rešuje analitično in s programsko opremo.

V nadaljevanju je opisana najprimernejša oblika vključevanja programske opreme v učni proces - pri izdelavi laboratorijske vaje: telo spustimo po strmini, ga opazujemo pri gibanju in med poševnim metom navzdol, ko strmino zapusti. Ob tem nas zanimajo statične, kinematične in kinetične veličine. Ali masa telesa vpliva na torni količnik? Zakaj se hitrost telesa povečuje med gibanjem po strmini? Kaj vpliva na velikost spremembe hitrosti? Zakaj odstopajo eksperimentalno določeni rezultati od tistih, ki so določeni računsko ali s pomočjo programske opreme?

Namen vaje je:

• utrditev temeljnega znanja s področja vključenih učnih snovi,

• izdelati vajo na različne načine (eksperimentalno, računsko s pomočjo literature in s pomočjo programske opreme)

• primerjati rezultate z enakimi ali različnimi izhodiščnimi podatki in
  izdelati analizo in interpretirati rezultate.

Eksperimentalni del vaje zahteva od učenca ustrezno pripravo na vajo (navodila) in navajanje na uporabo merilne opreme. Učenec določa torni količnik pri mirovanju in gibanju telesa na strmini s pomočjo izmerjenih kotov strmine ter meri kinematične veličine telesa med gibanje telesa.

Analitični del vaje zahteva od učenca, ob upoštevanju izhodiščnih podatkov, ponovitev obravnavane učne snovi ob izdelavi diagramov ter izpeljav ustreznih enačb, izračun kinematičnih in kinetičnih veličin, ki so odvisne od gibanja telesa med začetno in končno točko. (Izdela skico obravnavanega primera, vriše sile, ki delujejo na telo in določi pospešek telesa na strmini z upoštevanjem D'Alembertovega načela. Izračuna tudi hitrosti v karakterističnih točkah, čase gibanja telesa med posameznimi točkami in domet.)

S pomočjo programske opreme učenec obravnava gibanje telesa od začetne do končne točke. Določa potrebne kinematične in kinetične veličine, ki so bile obravnavane v predhodnih točkah. Ob tem se lahko v vajo vključijo različne analize, s pomočjo katerih se lahko vrednotijo obravnavani rezultati.

Dijak vajo zaključi s primerjavo in obdelavo rezultatov, ki so bili dobljeni na različne načine. Izdela:

• primerjavo rezultatov, ki so bili določeni analitično, eksperimentalno in s pomočjo programske opreme,

• primerjavo rezultatov, ki so dobljeni z različnimi izhodiščnimi podatki (koti strmine), ter na osnovi obeh primerjav izdela zaključek naloge,

• mnenje oziroma kritiko vaje,

• citira uporabljeno literaturo.

Vaja se zaključi s predstavitvijo in interpretacijo rezultatov.

Na začetek